Pogovori o delovanju črne magije in nečistih sil na človeka ter o reševanju njihovih poslediceksorcist, duhovni iscjeljitelj, raziskovalec in svetovalec Mladen Golić

[uberc]

Srečanje s hudičem

Star sem 28 let. Trenutno končujem študij elektrotehnike; delam diplomsko nalogo. V življenju sem storil nekaj napak, posledica tega je da sem pri teh letih še vedno odvisen od staršev in brez dekleta. Ena večjih je bila storjena pri 21ih letih, kjer sem se zaradi pomanjkanja energije in nezadovoljstva z življenjem začel ukvarjati s transcendentalno meditacijo. Moje zdravje in uspešnost v študiju se je drastično poslabšalo. Njihova dogma je da gredo stresi tako težko iz telesa kot so vstopili v telo, zato sem kar vztrajal in vztrajal. Približno 3 leta sem si pustil prati možgane nato pa s pomočjo interneta ugotovil resnico in popolnoma prenehal z meditacijo. 2 leti sem potreboval da sem se odvadil njene odvisnosti. Stanje se je postopoma izboljševalo.
Potem pa je prišlo nervozno obdobje. Štipenditor mi je začel groziti z vračanjem štipendije, če ne bom takoj diplomiral. Bil sem vedno bolj živčen, izklapljal mobitel, prenehal gledati elektronsko pošto, izgubil stik z zunanjim svetom....
Družinski odnosi tudi niso bili najboljši. Živeli smo drug mimo drugega. Poseben odpor sem čutil do očeta, ki sem se ga nenormalno bal.V otroštvu sem nabral kar nekaj problemov. Večkrat sem jecljal. Najhujša je bila izkušnja na barki, kjer smo skoraj doživeli brodolom. Ljudje so bruhali jaz pa pri 2h letih to sprejel kot da sem sam kriv za njihove strahove. Tako sem ,fasal’ socialno fobijo, proti kateri se še danes borim (hodim na pogovorne skupine, kjer le s težavo povem svoje mnenje) Doma nikoli nisem upal povedati svojega mnenja za kar sem malo krivil tudi avtoritativne starše.
Ukvarjal sem se z NLP(neurolingvistično programiranje), kjer gremo s pomočjo (anchora) v preteklost, v tisti prvi dogodek, kjer so se zgodile hude negativne emocije. Ugotovil sem da me je nekdo dušil kot zelo majhnega otroka. Ugotovil sem da se je zadeva dogajala v dnevni sobi. Ko sem bral vašo spletno stran sem vedel da mi je bila zadeva nastavljena v zgodnjem otroštvu. Iskal sem po dnevni sobi in našel pod mizo naliman en zvarek (neko trdo zmes). Noben od domačih ni vedel kaj naj bi to bilo. Bil sem nepopisno jezen. 90 odstotno sem prepričan da me je čarala pokojna teta Micka. Kdo je pa še vedel za to pa ne vem. Skratka grozil mi je štipenditor, doma pa odkrivanje resnih življenjsko pomembnih zadev in tako se je zgodilo:
...Zgodba se je odvijala sredi decembra 2006. Tri dni nisem niti jedel niti pil niti zatisnil očesa. Bila je borba na življenje in smrt. V glavi se mi je pojavil glas župnika iz otroštva, ki je vpil:Daj hudič da te pokončam! Glas sem s težavo poizkušal ignorirat. Nato sta se pojavili še 2 duši in sicer od pokojne stare mame in pokojne tete (sestre od stare mame, ki naj bi me čarala). Kolikor premorem inteligence sem se boril proti njunima glasovoma. Zabijal sem križe v mislih;priredil ples kjer smo se vsi super imeli in plesali. Duši sta želeli da ju očistim grehov.V mislih sem šel v njeno dnevno sobo (kjer naj bi se delali uroki) od pokojne tete in spustil vihar skoznjo. Vse je bilo belo. Zabil sem 12 križev in karnekaj bivših papežev. Po tem sta me duši in glas bivšega župnika pustili pri miru.

Doma med živimi pa polnoma druga zgodba.Najbolj je bil proti meni svak, ki naj bi po mojem občutku izvajal črno magijo nad mano. To je podkrepil še z nekimi svojimi zame čudnimi izjavami: Da on ne misli še umret. Govoril je tudi od apokalipse, da bo antikrist zavladal svetu, da bodo vojne in pa suše po svetu. Rekel je da če bom hodil po trgovnah (belil prostore) da ne bom zmogel. Jaz pa sem mu odgovoril da moram naredit kar moram naredit. Nato so me napadle zle sile. Okamenel sem in komaj sem se premikal. Čisto sem otrdel in nisem mogel mislit. Nisem mogel belit prostorov (v mislih očistit). Mislil sem da je cel svet proti meni, da so se zbrali vsi hudiči ki me napadajo. V ustih sem nosil križ, ki me je reševal zleh sil. Nato sem se začel gledati v ogledalo in energija se mi je začela počasi vračati in spet sem bil poln energije. Kot pomagalo mi je bil tudi zemljevid Slovenije, ki je združeval vse bele mage. Pri mojem svaku me je čudilo to, da je postal kar naenkrat zelo veren, šel v Međugorje... To je
bilo po tem ko sem dobil bitko s hudičem (vsaj tako mi pravi pamet) in sem dobil nazaj energijo. V ušesih sem slišal zvonjenje zvonov, slišal sem hupanje v pozdrav... Mislil sem da sem poslan od Boga, da uresničim njegovo voljo in prinesem mir na svetu. Tisto noč sem lahko končno v miru zaspal.
Naslednje jutro pa nova, kalvarija’. Mati je predlagala da bi šel na razgovor k psihologu. Jaz sem se uprl ker sem videl v njej hudiča. S svojimi kretnjami je podzavestno komunicirala z menoj in me skušala spraviti na hudičevo stran. Rekel sem ji naj moli oče naš. To je tudi storila in umirila kretnje, toda ko je pogledala na uro je bilo spet po starem (hudič je komuniciral preko ure z njo). Njen ponujeni kozarec vode je bil kot strup, kar me je razhudilo in sem si šel sam natočit vode. Želel sem izgnati hudiča iz nje vendar je bila tako trda da je bilo to praktično nemogoče. Nato je prišel ati na sceno,ki je bil dosti manj hudičev in lažje vodljiv, Ko je jokal in hlipal me je bolelo v prsih. Ko sem mu dal za zmolit zdravo Marijo me je nehalo bolet v prsih in tudi njemu je bilo lažje. Toda samo do takrat ko se je oglasila mami iz katere je komuniciral živ hudič. Imela je popolno oblast nad atkom. Zadeve nisem mogel kontrolirat zato sem poklical sestro v službo in ji povedal naj nemudoma pride domov. Že na vhodu sem videl da je pod kontrolo hudiča, vendar ne tako zelo. Problem je bil, kam naj jo peljem da ji izženem hudiča, ker takoj ko je bila mami v bližini se jo je hudič ponovno polastil. V dnevni sobi je bila prava norišnica. Mami je živčno hodila gor in dol, vn in not. Nato sem peljal sestro in atka v svojo sobo kjer sem nadaljeval z izganjanjem. Vendar oba naenkrat nisem mogel. Že mi je uspelo očistit sestro a ko je samo pogledala atka se je spet nalezla hudiča. Nato sem ji zaprl oči in čisto se je umirila, vendar samo za nekaj minut ko je mami priletela v sobo z dvema reševalcema. Oba reševalca sta že bila v hudičevih krempljih. Postajal sem nervozen, ker situacije nisem mogel več kontrolirat. Kmalu sta se pojavila še policaja na vratih in zadeva je postala katastrofična in neobvladljiva. Za trenutek sem ju potegnil na svojo stran a so ju sporočila po voki tokiju spet nazaj pohudičila. Mami mi je prinesla obleko, a je bila hudičeva zato sem se oblekel v svojo ,očiščeno’ pražnjo obleko. Šel sem v reševalni avto. V Polju so me dali v sprejemno ambulanto, kjer je že bila hudičeva zdravnica. Spraševala je starše kaj se je dogajalo. Za nekaj sekund sem zdravnici vzel pero in jo očistil. Tako kar nekaj časa ni mogla pisat od presenečenja. Problem je bil ker je bila v sobi mama, ki je vse pohudičila okrog sebe. Želel sem da mama odide iz sobe in da me pustijo samega z atkom in sestro a to se ni zgodilo. Prihrumeli so še trije hudičevi doktorji in zadeva je bila brezupna in neobvladljiva. Peljali so me v posebno sobo. Na poti sem srečal mlajšega moškega, ki je bil popolnoma čist (brez hudičevega nadzora). Pustili so me samega v sobi in popolnoma sem se umiril in kontroliral zadevo. S seboj sem imel križ in A4 zemljevid Slovenije, ki mi je ves čas pomagal. Nato mi je zdravnik dal depo injekcijo in počasi sem začel izgubljati nadzor. Postajal sem vse bolj črn, vse bolj okamenel in brez energije. S solzami v očeh sem ugotovil da se me je hudič polastil. Potonil sem v spanec. Zbudil sem se popolnoma trd in prepojen z energijo zleh sil. Šel sem se gledati v ogledalo kot prvič, vendar ni kaj dosti pomagalo. Tistega časa se ne spominjam prav dobro saj sem bil nafilan z zdravili. Bil sem popolnoma prestrašen. Hudič je deloval na mene preko lučke na senzorju za dim, ki je utripala in me spravljala ob pamet. Bal sem se vseh ljudi. Predvsem novih ki so prišli na kliniko. Tresel sem se kot šiba. Zdravniki so mi rekli da imam psihozo. To so res bili težki časi. V bolnišnici sem bil približno 2 meseca. Nato sem bil polleta v hudi depresiji zdaj pa mi je mnogo bolje. Zdravil imam vedno manj in kmalu mi ne bo več treba jemati zdravil. Imam psihiatra, 2 psihologa, hodim na skupine ljudi z duševnimi motnjami. Slučajno pa sem takole po internetu naletel na vas in se sprašujem ali mi lahko tudi vi kako pomagate. Ne vem ali je urok že minil ali še vedno deluje. Je pa možno da je šlo za družinsko magijo, saj je že tudi moja mama od 30 leta popolnoma na dnu v depresiji in le občasno se ji stanje izboljšuje.